Long-Term Effectiveness and Cost Effectiveness of Multiple Myeloma Treatment Strategies for Elderly Transplant-Ineligible Patients in Serbia Translated title: DOLGOROČNA USPEŠNOST IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST STRATEGIJ ZDRAVLJENJA MULTIPLEGA MIELOMA PRI STAREJŠIH BOLNIKIH, KI NISO PRIMERNI ZA PRESADITEV, V SRBIJI

Abstract

Introduction

Evidence on long-term effectiveness and cost effectiveness of treatment sequences for multiple myeloma (MM) is sparse. We used published data and country-specific data to assess the cost effectiveness of four-line treatment sequences for elderly transplant-ineligible patients with MM in Serbia.

Method

We developed a Markov cohort model to compare long-term effectiveness and cost effectiveness of five sequential MM treatment alternatives from the perspective of the national healthcare provider. Effectiveness parameters on progression, mortality and adverse events were extracted from published clinical trials. Costs were based on price lists of the National Health Insurance Fund. We compared life expectancy, costs, and incremental cost-effectiveness ratios among alternative courses of action. The model was analyzed over a lifelong time horizon applying a 3% annual discount rate for effectiveness outcomes and costs. Robustness of the model was tested in multiple deterministic sensitivity analyses.

Results

The sequences were defined by the frontline treatment: MPT (melphalan-prednisone-thalidomide), MPV (melphalanprednisone-bortezomib), CTD (cyclophosphamide-thalidomide-dexamethasone), VCD (bortezomib-cyclophosphamidedexamethasone) and BP (bendamustine-prednisone). MPV sequence resulted in the highest remaining life expectancy (4.76 life years). Cost-effectiveness analysis resulted in three non-dominated strategies: MPT, VCD, and MPV sequences, with an incremental cost-effectiveness ratio of EUR 35,300 per life-year gained (LYG) for VCD and EUR 47,200/LYG for MPV relative to MPT.

Conclusion

MPV sequence was the most effective in terms of life expectancy for elderly transplant-ineligible MM patients in Serbia. Bortezomib-based strategies would be recommended for the frontline treatment of patients with MM in Serbia if the willingness-to-pay threshold is around EUR 35,000-60,000/LYG.

IZVLEČEK

Uvod

O dolgoročni uspešnosti in stroškovni učinkovitosti zaporedij zdravljenja multiplega mieloma (MM) ni veliko dokazov. Na podlagi objavljenih podatkov in podatkov za posamezne države smo ocenili stroškovno učinkovitost štirih zaporedij zdravljenja starejših bolnikov z MM, ki niso primerni za presaditev, v Srbiji.

Metoda

Za primerjanje dolgoročne uspešnosti in stroškovne učinkovitosti petih alternativ zaporednega zdravljenja MM z vidika nacionalnega izvajalca zdravstvenega varstva smo razvili kohortni model Markova. Parametre uspešnosti glede napredovanja, umrljivosti in neželenih dogodkov smo pridobili iz objavljenih kliničnih preskušanj. Stroški temeljijo na cenikih nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje. Med različnimi ukrepi smo primerjali pričakovano življenjsko dobo, stroške in mejno razmerje stroškovne učinkovitosti. Model smo analizirali v vseživljenjskem časovnem okviru, pri čemer smo za rezultate uspešnosti in stroške uporabili 3-odstotno letno diskontno stopnjo. Robustnost modela smo preizkusili z več determinističnimi analizami občutljivosti.

Rezultati

Zaporedja so bila opredeljena z zdravljenjem v prvi liniji: MPT (melfalan-prednizon-talidomid), MPV (melfalanprednizon-bortezomib), CTD (ciklofosfamid-talidomid-deksametazon), VCD (bortezomib-ciklofosfamid-deksametazon) in BP (bendamustin-prednizon). Pri zaporedju MPV je bila pričakovana preostala življenjska doba najdaljša (4,76 leta življenja). Pri analizi stroškovne učinkovitosti so bile ugotovljene tri neprevladujoče strategije: zaporedja MPT, VCD in MPV z mejnim razmerjem stroškovne učinkovitosti 35.300 EUR na pridobljeno leto življenja (LYG) za VCD in 47.200 EUR/LYG za MPV glede na MPT.

Sklep

Zaporedje MPV je bilo najuspešnejše v smislu pričakovane življenjske dobe starejših bolnikov z MM, ki niso primerni za presaditev, v Srbiji. Strategije, ki temeljijo na bortezomibu, bi bile priporočljive za zdravljenje bolnikov z MM v prvi liniji v Srbiji, če je prag pripravljenosti na plačilo približno 35.000–60.000 EUR/LYG.